Če imamo možnost in prostor na svojem vrtu, lahko sami poskrbimo za svoje biološke odpadke. Domače kompostiranje je lahko velika prednost tako iz ekonomskega kot okoljskega vidika. S kompostiranjem na domačem vrtu se izognemo dodatnim stroškom odvoza biološko razgradljivih odpadkov. Vendar se ugodni vplivi na okolje in naše denarnice lahko izničijo, če kompostiranje zaradi nestrokovnosti ne poteka pod primernimi pogoji. Zato je pomembno, da pri domačem kompostiranju upoštevamo naslednja načela:

• Kompost je potrebno postaviti direktno na zemljo in ga ne podlagamo z betonom ali drugimi materiali - pomembno je, da nastali kompost pride v stik z mikroorganizmi iz tal.
• Kompostnik je od bivalnega prostora oddaljen vsaj 3-5 metrov, da ne prihaja do motenj na sosednja zemljišča.
• Če je možno, kompostnik postavimo pod drevo ali naredimo nadstrešnik, da preprečimo preveliko mokroto s padavinsko vodo.
• Kompostnik naj bo primerno ograjen, priporočeno je iz naravnih materialov (les itd…).
• Začetno spodnjo plast obložimo z zdrobljenimi vejami za boljše zračenje od spodaj, saj s tem preprečujemo zastoj vode.
• Vlažen material, kot so veje in zeleni odrez, mešamo s travo in s kuhinjskimi odpadki.
• Če se dodaja pokošena trava, jo je potrebno predhodno nekoliko posušiti.
• Vsake toliko časa je potrebno preveriti vsebnost vlage v kompostu. Le-tega preverimo s pomočjo »testa s pestjo«. V kolikor je snov presuha, ob razprtju pesti razpade. Če snov vsebuje preveč vlage, vam po stisku snovi s pestjo priteče tekočina. Kadar po stisku s pestjo ta ostane v okrogli in kompaktni obliki, pomeni, da je vlaga idealna. Preverjanje prisotnosti vlage je pomembna, kajti prevelika ali premajhna vsebnost vlage povzroča slabši dovod kisika in slabi proces razkroja.
• Če dodajamo odpadke iz gospodinjstev (olupki, ostanki hrane itd…), jih je potrebno nemudoma prekriti s plastjo listja ali trave, da preprečimo neprijetne vonjave in prihod neprijetnih gostov.
• Kompostnik po pol leta preložimo, da povečamo vlaženje.
• V času suše kompostnik vlažimo.

Z upoštevanjem teh načel bomo imeli na našem dvorišču kakovosten kompost za na vrt in za sajenje rož.

KAJ SODI NA KOMPOST?

Listje (ne, če so ga napadli škodljivci), trava, vrtni odpadki, ostanki sadja in zelenjave, olupki, razne lupine, kuhinjski odpadki, čajne in kavne usedline, žagovina, drugi kuhinjski odpadki, ostanki rož.

KAJ NE SODI NA KOMPOST?

Ogorki od cigaret, meso, maščobe, olja, čistilna sredstva, klavnični odpadki, kože, odpadna embalaža, papir, ostanki hrane (kosti), steklo, baterije, zdravila, kemikalije, zaščitna sredstva za rastline.

POMNI:

Z doslednim ločevanjem biološko razgradljivih odpadkov zmanjšamo maso mešanih komunalnih odpadkov za več kot 35 %. Biološki odpadki pomešani z mešanimi komunalnimi odpadki (črna posoda), povzročajo onesnaženost celotne vsebine odpadkov, kar pomeni onesnaževanje zraka s toplogrednimi plini.

Viri:

1. Colon J., Martinez –Blanco J, Gabarrell X., Artola A., Sanchez A., Rieradevall J., Font X.2010. Environmental assessment of home composting. Elsevier. Resources, Conservation and Recycling, 54, 893-904,
2. http://www.okp.si/jsnaga-kompostiranje.php,
3. http://www.civicgardencenter.org/green-learning-station/your-home/transform-trash-into-compost/,
4. http://www.mariscina.com/kompostiranje-u-vasem-kucanstvu/komposna-kutija
5. Dr. Zore J., GOSPODARJENJE Z ODPADKI, Učbenik za modul gospodarjenje z odpadki, Fit media d. o. o., 2015.